Nove tehnologije v starejših hišah: ali so toplotne črpalke zrak–voda primerne za vsak dom?

Ob približevanju ogrevalne sezone se lastniki individualnih hiš znova sprašujejo, ali bo obstoječi ogrevalni sistem kos zimskim temperaturam ali pa je čas za posodobitev in zamenjavo starega kotla z modernejšo rešitvijo. Strokovnjaki za ogrevalno opremo opozarjajo – najnovejše ogrevalne tehnologije niso primerne za vsak dom.

Ena najbolj priljubljenih rešitev danes so toplotne črpalke zrak–voda, ki energijo črpajo iz zunanjega zraka, proizvedeno toploto pa prenašajo v vodni sistem talnega ali radiatorskega ogrevanja.

Po besedah vodje oddelka za ogrevanje in klimatizacijo v podjetju »Baltic Refrigeration Group« Mindaugasa Beniušisa je toplotne črpalke mogoče enostavno integrirati v obstoječe talno ali radiatorsko ogrevanje, vendar bi morali lastniki starejših hiš najprej preveriti, ali je ta investicija, ki se začne pri približno 3000 evrih, primerna za njihov objekt.

Toplota se izgublja skozi toplotne mostove in netesnosti

“Toplotne črpalke zrak–voda zelo učinkovito delujejo v hišah energijskega razreda A, A+ in A++. Pravilno izbrana naprava 90–95 % časa deluje učinkovito in zagotavlja udobno temperaturo. Ni naključje, da je tak način ogrevanja priljubljen v Skandinaviji, kjer so zime precej ostrejše kot v Litvi,” pojasnjuje M. Beniušis.

Po njegovih besedah največji del stroškov pri uporabi toplotne črpalke predstavlja električna energija – ko zunanja temperatura pade bistveno pod 0 °C, kompresor ne zmore več zagotoviti dovolj toplote, zato manjkajočo toploto ustvarjajo dodatni električni grelci.

“V hišah z visoko energijsko učinkovitostjo so dodatni električni grelci potrebni zelo redko, zato poraba električne energije bistveno ne naraste. Pri starejših hišah pa se srečujemo z velikimi toplotnimi izgubami – toplota uhaja skozi netesna okna, stene, slabo izolirano streho ali temelje. Če s toplotno črpalko ogrevamo slabo izolirano hišo, bodo stroški zelo visoki, saj bodo morali električni grelci stalno pomagati pri doseganju želene temperature,” pojasnjuje M. Beniušis.

Po njegovem mnenju prenova stare hiše ne prinese vedno želenih rezultatov, saj tudi po zamenjavi oken ali dodatni izolaciji ostanejo konstrukcijske pomanjkljivosti, kot so toplotni mostovi.

“Pri ocenjevanju stare hiše je treba upoštevati veliko dejavnikov: ali je streha dobro zatesnjena, ali je klet ustrezno izolirana – morda se toplota porablja za ogrevanje stropa kleti namesto tal v pritličju? V takem primeru nobena sodobna naprava ne bo zagotovila enakomernega udobja v celotni hiši. Včasih stare hiše zaradi napak pri gradnji ni mogoče kakovostno obnoviti, vendar če uspemo izboljšati njen energijski razred, je toplotna črpalka lahko odlična izbira,” pravi M. Beniušis.

Dodaja, da v sodobnih, dobro zatesnjenih hišah z rekuperacijo toplotne izgube znašajo do 20 % (odvisno tudi od učinkovitosti rekuperacijskega sistema), medtem ko so v hišah nižjega energijskega razreda bistveno večje. Toplotne izgube je treba vedno ocenjevati individualno – ne določa jih le leto gradnje ali uporabljeni materiali.

Nezadostna moč radiatorjev

Drugi izziv pri vgradnji toplotne črpalke v starejši hiši so obstoječi radiatorji. Pri sistemih na trda goriva se voda pogosto segreva na 70–80 °C, medtem ko toplotne črpalke za radiatorje običajno pripravljajo vodo do 45–50 °C, zato se toplotna moč radiatorjev zmanjša.

“Za vgradnjo toplotne črpalke ni nujno zamenjati vseh radiatorjev, vendar bo morda treba povečati njihovo skupno površino oziroma dodati nove, da bo zagotovljena zadostna toplotna moč. Prav tako je treba upoštevati način ogrevanja – če je bil prej kotel na trda goriva stalno v polnem delovanju in je hiša dosegala zelo visoke temperature, se lahko ob uporabi toplotne črpalke zdi, da je prostor hladnejši,” dodaja M. Beniušis.

V starejših hišah se lahko pojavijo tudi težave z električno priključno močjo – pred vgradnjo je treba preveriti, ali obstoječa napeljava zadostuje novi napravi. Po besedah sogovornika pa to ni težava le pri starih, temveč tudi pri nekaterih novejših hišah.

K prenovi spodbuja tudi državna podpora

Kot alternativo lastnikom starejših hiš predstavnik podjetja »Baltic Refrigeration Group« predlaga integracijo toplotne črpalke v obstoječi ogrevalni sistem namesto popolne zamenjave. V takem primeru toplotna črpalka večji del leta – poleti, jeseni, spomladi in tudi del zime – učinkovito ogreva prostore in pripravlja toplo vodo, medtem ko se ob najhladnejših dneh dodatno uporablja kotel na trda goriva. Takšen kombiniran sistem bistveno poveča udobje, saj ni več potrebno neprekinjeno kurjenje skozi vse leto.

“Toplotne črpalke, na primer NØRDIS, je mogoče enostavno vključiti v obstoječe sisteme. Poleg tega so okolju prijazne, saj ne oddajajo škodljivih emisij. Če uporabljate elektriko iz obnovljivih virov, je tak način ogrevanja ne le učinkovit, temveč tudi trajnosten. Glede na to, da ogrevalna sezona pogosto traja 5–6 mesecev, sodobne tehnologije omogočajo tako prihranek kot bolj ekološki način bivanja,” zaključuje M. Beniušis.